Več o Bukovščici
📜 Stoletje pod nebom Bukovščice:
Kronika meteorološke postaje št. 488
Meteorološka postaja v Bukovščici s številko 488 predstavlja enega najstarejših in najbolj neprekinjenih arhivov vremena na Gorenjskem. Od prvega zapisanega dežja leta 1925 je minilo že več kot stoletje.
Pionirski začetki in prva desetletja (1925–1941)
Zgodbo so januarja 1925 začeli pisati posamezniki z izjemnim čutom za disciplino. Lucijan Orel (1925–1926) je bil tisti, ki je začel z uradnimi meritvami, sledil pa mu je Oskar Hrast (1926–1941).
Čas preizkušenj (1941–1949)
Kljub težkim razmeram meritve niso zamrle, saj so štafeto nosili Alojzija Hrast (1942–1948) in Stane Valentar (1948–1949).
Doba Pavle Bernik: Steber postaje (1949–1983)
Najpomembnejše poglavje za stabilnost in ugled postaje se je začelo 1. julija 1949. Vodenje je prevzela Pavla Bernik. Polnih 34 let je bila Pavla neomajna varuhinja vremena v vasi. Postajo je vestno vodila vse do 5. septembra 1983.
Nadaljevanje tradicije skozi rodove
Po letu 1983 se je meteorološko opazovanje nadaljevalo s polno predanostjo. Valentin Šolar (1983–2013) je za postajo vestno skrbel polnih 30 let, sledila pa mu je Ivanka (Vanja) Pogačnik (2013–2023).
Današnji varuhi: Od Knapov do digitalne dobe
Danes tradicija živi naprej z Matijem Pogačnikom v vasi Knape. V digitalno dobo pa je to bogato zgodovino popeljal S.B. s postavitvijo sodobnih senzorjev in spletne kamere.
Vsaka zabeležena snežinka in vsak milimeter dežja od leta 1925 pripoveduje zgodbo o naši vasi.
Stoletni podnebni trendi in podatki (Postaja 488)
Statistika in podnebna kronika meritev (Uradna postaja ARSO št. 488)
Spreminjanje količine padavin skozi obdobja
V Bukovščici in bližnji okolici podatki jasno kažejo dolgoročen podnebni trend upadanja skupne letne količine padavin, narava v Selški dolini pa postaja skozi večji del leta vse bolj suha:
- Obdobje 1961–1990 (Referenčno povprečje): Letno povprečje znaša 1665 mm padavin. To obdobje velja za uradno zgodovinsko izhodišče Agencije RS za okolje (ARSO).
- Obdobje 1971–2000: Letno povprečje pade na 1615 mm, kar pomeni upad za 50 mm.
- Obdobje 1981–2010: Letno povprečje se zniža na 1540 mm. Padec za 125 mm prinaša izrazito sušnejša obdobja med letom.
- Zadnja desetletja (2001–2010): Letno povprečje doseže najnižjo točko z 1537 mm. V tem času je opazen močan premik, saj je november izgubil primat najbolj namočenega meseca, nadomestil pa ga je september s povprečjem 167 mm.
Padavine po letnih časih
- Jesen: Zgodovinsko najbolj namočen letni čas (referenčno povprečje 486 mm). V novejših obdobjih je to edini letni čas, ki kaže rahel porast padavin.
- Zima: Zgodovinsko najbolj suh letni čas (referenčno povprečje 337 mm). Januar in februar ostajata meseca z najmanjšo povprečno višino padavin (89 oziroma 88 mm).
- Poletje: Dolgoletno referenčno povprečje znaša 446 mm padavin, v zadnjih desetletjih pa je padlo povprečno le še 403 mm.
Zgodovinski vremenski ekstremi (1961–2011)
- Najbolj namočeno leto: Leto 2010, ko smo v Bukovščici namerili kar 1953 mm padavin (kar 117 % dolgoletnega povprečja).
- Najbolj namočeno poletje: Poletje 1975, ko je padlo rekordnih 664 mm dežja.
- Najbolj suho poletje: Poletje 1983, ko je v treh mesecih padlo le 224 mm padavin.
- Najbolj suh mesec: Avgust 1962, ko je padlo zgolj 22 mm padavin (avgust 2011 je bil z 47 mm peti najbolj suh).
⚠️ Katastrofalne poplave v Selški dolini (Avgust 2023)
V noči s 3. na 4. avgust 2023 so širše območje Škofjeloškega hribovja zajeli ekstremni in dolgotrajni nalivi, ki so povzročili največjo naravno nesrečo v sodobni zgodovini naših krajev. Na že predhodno močno namočeno podlago je v manj kot 12 urah padlo med 150 in 200 litrov dežja na kvadratni meter. Na bližnji meteorološki postaji Pasja ravan so zabeležili naliv, ki je s preko 200 mm padavin presegel 100-letne povratne nivoje.
Posledice za Bukovščico in celotno Selško dolino so bile uničujoče. Silovito so narasli vsi lokalni hudourniki, potok Bukovščica in Selška Sora, kar je povzročilo najhujše poplave po letu 1926. Voda je v občini Škofja Loka poplavila okoli 400 objektov, sprožilo se je ogromno strmih zemeljski plazov, hudourniški nanosi pa so popolnoma uničili cestno infrastrukturo ter hudo poškodovali vodovodno in električno omrežje.
⚠️ Videoposnetki poplav - Bukovščica - (5.avgust 2023)
⚠ Videoposnetki poplav - Bukovščica - (5. avgust 2023)
Spodaj si lahko ogledate celoten seznam predvajanja uničujočih poplav v vasi Bukovščica. Zbirka vsebuje 7 posnetkov divjanja vode in sanacije. Video se predvaja samodejno in UTIŠANO.
🔇 Video se predvaja UTIŠANO. Za zvok kliknite na ikono zvočnika v predvajalniku.
Bukovščica: Zgodovina in značilnosti vasi
Osnovni podatki o vasi
Bukovščica je gručasta vas, ki leži na nadmorski višini 447 metrov v Občini Škofja Loka. Po zadnjih podatkih ima 146 prebivalcev. Vas obkrožajo nižje vzpetine z zaselki Laško, Kras, Hrib, Dunaj in Plana.
Ime Bukovščica izvira iz besede bukev, saj je vas v preteklosti obdajal obsežen bukov gozd. Prvotno se je naselbina imenovala In dem Pach (Ob potoku), ker je nastala tik ob vodi. Skozi vas teče potok Bukovščica, ki je levi pritok Selške Sore.
Zgodnja poselitev in arheološke najdbe
Najstarejše sledi človeške prisotnosti segajo v čas med 17. in začetkom 20. stoletja. Med letoma 2010 in 2011 so arheologi na območju predvidene gradnje stanovanjske hiše v Bukovščici 17 izvedli obsežne raziskave in odkrili ostanke naselbine iz novoveškega obdobja. Arheološko območje Laško, h kateremu sodi tudi vas, je danes razglašeno za dediščino. Ime zaselka Laško izhaja iz besede Vlah, s katero so Slovani poimenovali staroselsko romanizirano prebivalstvo, kar namiguje na antično poselitev.
Med izkopavanji so arheologi našli izjemno količino zgodovinskih predmetov:
- 17.932 fragmentov sivočrne kuhinjske keramike
- 2.867 fragmentov glazirane keramike (prevladuje zelena, sledita rjava in rumena)
- 227 fragmentov svetle neglazirane keramike
- Dve odpadni jami, vkop za temelje objekta in skupine kamenja, ki so verjetno ostanki temeljev objekta.
Raziskovalci še danes niso povsem prepričani, zakaj se je na enem mestu nabralo toliko keramike – ali je šlo za navaden gospodinjski odpad skozi zelo dolgo obdobje ali morda za obrtno dejavnost, povezano z gostinstvom.
Cerkev sv. Klemena
Osrednja točka vasi je cerkev sv. Klemena. Prvič je bila omenjena leta 1689, vendar njen pravokotni kor nakazuje na romanske korenine, kar pomeni, da je stavba še veliko starejša. Cerkev je skozi stoletja doživela več prezidav. Na južni steni prezbiterija je ohranjena freska sv. Krištofa, ki jo je naslikal Janez Gosar (1830–1887), nekatere freske pa je naslikal Jernej iz Loke. Glavni oltar je iz leta 1851, Križev pot pa je delo Leopolda Layerja. Cerkev je bila leta 2007 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Župnišče in mežnarija sta bila zgrajena veliko let pozneje kot cerkev. Župnišče je bilo med 2. svetovno vojno porušeno. Pred prvo svetovno vojno se je v vas priselil organist z družino, ki se je pisal Nastran (domačini so ga klicali Jakovc), da bi v cerkvi orglal in vodil pevce. Približno v istem času se je priselil tudi mežnar iz ene od grap v Poljanski dolini, ki so ga domačini poimenovali Grapár (pisal se je Demšar).
Šola v Bukovščici
Šola je bila zgrajena leta 1912. Danes deluje kot podružnična šola Osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki, v kateri poteka pouk od 1. do 5. razreda. V šolski okoliš poleg Bukovščice sodijo še naselja Knape, Pozirno in Strmica. Med 2. svetovno vojno rednega pouka ni bilo, izvajal se je le v manjšem obsegu z nemškimi učitelji.
Na pročelju šole sta nameščeni dve pomembni spominski plošči:
- Prva spominska plošča (odkrita 1980): Posvečena relejni kurirski postaji G-26, ki je na tem področju delovala med NOB. Preko območja Bukovščice so potekale pomembne kurirske poti, ki so leta 1944 prerasle v ustanovitev te postaje. Zaradi sovražnikovega pritiska so jo v začetku leta 1945 preselili v Rudensko grapo.
- Druga spominska plošča (odkrita 1988): Posvečena Minersko-sabotažni četi Gorenjskega odreda "Grintavec", ki se je na tem območju zadrževala od septembra 1943 do julija 1944. Krajanom Bukovščice in okolice se na plošči zahvaljujejo, da njihovo taborišče ni bilo nikoli izdano.
Druga svetovna vojna in spomeniki
Območje Bukovščice je imelo med vojno pomembno strateško vlogo. Pri Kocjanovih na griču nad cerkvijo je delovala prva zasilna partizanska ambulanta. V neh so zdravili prve borce, ki so bili ranjeni v bojih na območju Selške doline v pozni jeseni 1941 in v Dražgoški bitki. Zanje je skrbela vsa Tomažinova družina, zdravila in sanitetni material pa so jim dobavljali sorodniki iz Kranja. Po Dražgoški bitki je bila ambulanta izdana, vendar so se ranjenci še pravočasno umaknili. Januarja 1942 so Nemci celotno družino zaprli in izgnali na Bavarsko. Oče Janez Tomažin je bil 31. marca 1942 ustreljen kot talec v Begunjah.
Pri Kocjanovih je v prvih dneh decembra 1941 potekalo tudi pomembno posvetovanje gorenjskega političnega in vojaškega vodstva pod vodstvom Staneta Žagarja, člana Centralnega komiteja KPS in Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Na tem zgodovinskem srečanju so sprejeli uradni sklep o začetku množične vstaje na Gorenjskem.
Zanimiva imena zaselkov
- Dunaj: Ta zaselek nad vaškim jedrom nosi ime po avstrijski prestolnici. Po ljudskem izročilu so sem pred stoletji prišli odsluženi vojaki, ki so dobili pravico do lastne zemlje. Druga razlaga pravi, da os sem prišli nemški rudarji, ki so kopali rudo v železovem rudnik v Knapih.
- Laško: Ime je izpeljano iz besede Vlah, s katero so Slovani označevali staroselce. Zanimivo je, da je sosednji zaselek dobil ime Dunaj kot šaljiv dvojnik, ker so Laško takrat ljudje razumeli kot "Italijo".
- Plana: Z zaselka se odpira čudovit razgled na Škofjeloško hribovje vse do Triglava. Plana je bila v preteklosti obvezna postaja za otroke, ki so peš hodili v šolo iz Planice in Lavtarskega vrha.
- Knape: Vas je nastala v prvi polovici 17. stoletja in je prvič omenjena leta 1642 kot naselbina bukovških rudarjev. V vasi je v času rudarjenja stala tudi talilna peč, imenovana Pudlovka, v kateri so pridobivali železo iz rude in oglja. Maja 1915 je vas skoraj v celoti uničil obsežen požar.
Zanimivosti in ljudski spomini
V vasi sta v preteklosti delovali dve večji kmetiji: Pər Bərnk in Pər Dóbərnk, ki sta imeli nekoč vsaka svoj mlin in svojo kapelico. Brnkova kapelica je stala tam, kjer danes stoji cerkev, Dobrnkova pa na griču za današnjim pokopališčem.
Hišno ime Pər Špílari izvira iz poimenovanja hriba Špil, ki stoji neposredno za hišo. Na Špilu so domačini grabili steljo, pobirali suhljad in nabirali gobe. V tej hiši so izdelovali domače platno – njihove statve so danes razstavljene kot muzejski eksponat v Loškem muzeju. Na Hribu, kjer so bile včasih štiri hišne številke, je Špela Tomažin raziskovala družinsko drevo in ugotovila, da priimek Tomažin v teh krajih neprekinjeno sega vse do leta 1501, morda še dlje. V Knapih je Lovro Demšar leta 1953 prvi v vasi kupil radio. Vsak četrtek zvečer se je v njihovi kuhinji zbrala vsa vas in skupaj poslušala priljubljeno oddajo Četrtkov večer.
Bukovščica Danes
Danes je Bukovščica mirna vas s 146 prebivalci. Skrbno ohranja svojo bogato kulturno, zgodovinsko in naravno dediščino – od pomembnih arheoloških najdišč, cerkve sv. Klemena, spominskih obeležij iz časa NOB do številnih ljudskih zgodb, zgodovinskih posebnosti in krajevnih imen, ki jih domačini še danes ponosno negujejo.